Je šef podjetja, ki je deležno hudih obtožb delavcev, še lahko naš častni konzul?

Ta teden je veliko pozornosti poželo javno pismo, v katerem okoli 40 turških delavcev gradbenega podjetja Yapi Merkezi trdi, da jih delodajalec od 21. marca zadržuje v delavskem naselju v Orehku in jih skuša ustrahovati. "Napetost narašča, psihološki pritiski naraščajo, negotovost o prihodnosti delavcev narašča," je po četrtkovem obisku delavskega naselja dejal državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan.

Že pred tem so v turškem podjetju zaradi finančnih težav zamujali z izplačili plač, Yapi Merkezi pa je prav zaradi težav večino zaključnih del na gradbišču drugega tira prepustil Kolektorju.

Podjetje Yapi Merkezi je (so)ustanovil Ersin Arioglu, sedaj pa ga vodi njegov sin Mustafa Basar Arioglu. Ta si je kariero ustvaril znotraj podjetja, v katerem je bil dvajset let v nadzornem svetu in nato leta 2015 od očeta prevzel vodilni položaj.

Od leta 2003 je tudi slovenski častni konzul v Istanbulu. Tudi na tej funkciji je nasledil očeta Ersina Ariogluja, ki je bil na čelu slovenskega častnega konzulata v Istanbulu od njegovega odprtja leta 1996. Častni konzulat v Istanbulu je sicer na istem naslovu kot sedež holdinga Yapi Merkezi, ulični pogled na Googlovih Zemljevidih pa razkrije, da ju ločuje le skupno dvorišče.

Ministrstvo napoveduje ponovno oceno primernosti častnega konzula

Ob resnih očitkih turških delavcev, da Arioglujevo podjetje krši njihove pravice, smo se obrnili na ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ), ki vladi predlaga imenovanje častnih konzulov. Vprašali smo jih, ali se jim zdi primerno, da je slovenski častni konzul direktor podjetja, ki se spoprijema s hudimi obtožbami o neprimernem ravnanju z zaposlenimi. Zanimalo nas je tudi, ali na ministrstvu morda razmišljajo, da bi Ariogluja zamenjali.

Kot so navedli na MZEZ, ministrstvo skrbi za to, da Slovenijo v tujini kot častni konzuli predstavljajo ugledne osebnosti, ki delujejo v skladu z zahtevanimi profesionalnimi standardi.

"Glede omenjenega primera bo nadzorno veleposlaništvo (torej veleposlaništvo v Ankari, ki ga vodi Gorazd Renčelj, op. a.) pripravilo oceno, ali častni konzul svoje naloge opravlja profesionalno in deluje tako, da ne škoduje interesom Slovenije," so napovedali.

Večine upravnih pristojnosti, ki jih imajo veleposlaništva in konzulati, častni konzulati nimajo – nekatere lahko opravljajo le v izjemnih primerih. Tako je njihova najpomembnejša naloga krepitev gospodarskih stikov med državama, zato se med častnimi konzuli, ki za diplomatsko delo niso plačani, v večini primerov znajdejo poslovneži. V diplomatskih krogih je sicer mogoče slišati, da se Arioglu pri iskanju priložnosti za slovensko gospodarstvo v Turčiji ni pretirano izkazal.

Kot določa zakon o zunanjih zadevah, je lahko za častnega konzula imenovana oseba, ki živi v sprejemni državi in uživa ugled ter zaupanje za opravljanje nalog. V navodilih za častne konzularne funkcionarje pa je med drugim navedeno, da lahko vlada častnega konzula razreši, če ta s svojim delovanjem škodi ugledu in interesom Slovenije.

V preteklosti več razrešitev zaradi afer

Tako je zaradi afer in škodovanja ugledu Slovenije naša država v preteklosti razrešila že več častnih konzulov. Leta 2017 je ta položaj izgubil častni konzul v Bariju Giacomo Olivieri, proti kateremu je bil sprožen kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja posebno hudega lažnega stečaja.

Ker sta se znašla v panamskih dokumentih, ki so razkrili kopico primerov izmikanja plačevanja davkov, sta bila leta 2016 ob funkcijo častni konzul v Luksemburgu Franc Zlatko Dreu in častni konzul v Liechtensteinu Donat P. Marxer. Častnega generalnega konzula na Filipinih Joseja Luisa U. Yula so leto prej razrešili zaradi preseganja pooblastil, častnega konzula v Pireju Evangelosa Tziavosa pa zaradi škodovanja ugledu in interesom Slovenije. Po poročanju medijev naj bi Tziavos celo oviral delo in stike slovenskega veleposlaništva v Atenah.